Pretekli teden je v Ljubljani minil v znamenju digitalne preobrazbe in umetne inteligence. Ne kot abstraktne tehnologije prihodnosti, temveč kot strateške, infrastrukturne in povsem operativne realnosti. V nekaj dneh so se zvrstili trije dogodki, ki so pokazali, kako Slovenija gradi temelje, testira rešitve in hkrati zaključuje pomembno začetno fazo podpore podjetjem pri digitalni preobrazbi.
Otvoritev Slovenske tovarne umetne inteligence – SLAIF
V ponedeljek je hotel Grand Plaza gostil otvoritveni dogodek projekta Slovenska tovarna umetne inteligence – SLAIF, ki predstavlja eno najpomembnejših nacionalnih pobud na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva. Dogodek je odprl predsednik vlade dr. Robert Golob, sledili so nagovori predstavnikov Evropske komisije in konzorcija projekta. V ospredju ni bila le investicija v vrednosti 135 milijonov evrov, temveč vprašanje, kako to infrastrukturo dejansko uporabiti. Govor je bil o ekosistemu: o povezovanju raziskovalnih ustanov, podjetij in javnega sektorja ter o tem, kako naj umetna inteligenca postane gonilo konkurenčnosti in trajnostnega razvoja.
Digital Health Ljubljana 2026
Dvodnevna konferenca Digital Health Ljubljana 2026, ki jo organizira Tehnološki park Ljubljana, je ponovno združila predstavnike zdravstva, podjetij, raziskovalcev in tehnoloških razvijalcev.
Program je povezal strokovne razprave, predstavitve konkretnih rešitev ter dinamičen “Show of innovation”, kjer so se tehnologije srečale z uporabniki. Poseben poudarek je bil na B2B povezovanjih – iskanju konkretnih pilotnih projektov in dolgoročnih partnerstev med razvijalci in zdravstvenimi ustanovami.
Razprave so potrdile, da je digitalizacija slovenskega zdravstva po strokovni oceni na ravni 7 od 10, kar Slovenijo umešča med naprednejše evropske sisteme. Nacionalne rešitve, kot so e-recept, e-bolniški list in centralni registri podatkov, že predstavljajo stabilno digitalno osnovo, na kateri je mogoče graditi naprednejše sisteme. Govorci so večkrat poudarili, da ima Slovenija zaradi manjšega in bolj enotnega sistema pomembno prednost pri hitrejši implementaciji inovacij, če so te ustrezno koordinirane.
Država trenutno vlaga približno 83 milijonov evrov v ključne projekte digitalne preobrazbe zdravstva. Med najpomembnejšimi je projekt e-karton, ki bo omogočil celovit digitalni zdravstveni zapis in s tem boljšo pripravljenost zdravstvenih timov na obravnavo pacienta. Prvi sistemski učinki novih projektov se pričakujejo po letu 2026, polna implementacija pa okoli leta 2028, kar kaže, da se digitalna transformacija premika iz faze načrtovanja v fazo dolgoročnega izvajanja.
Posebej zanimiv je bil poudarek, da se digitalna preobrazba vse bolj odmika od zgolj administrativne informatizacije in se usmerja k podpori kliničnim procesom ter neposredno pacientu. V bolnišničnem okolju digitalni sistemi že danes omogočajo popolno sledljivost terapij, meritev in multidisciplinarnega dela. Hkrati pa ostajajo ključni izzivi kadrovska stiska, razkorak med teorijo in prakso ter potreba po boljšem digitalnem usposabljanju mladih zdravstvenih kadrov.
Razprave so bile odkrite. Umetna inteligenca v zdravstvu odpira velike priložnosti, a hkrati tudi kompleksne dileme glede varnosti podatkov, etike in vključevanja v obstoječe procese. Več govorcev je poudarilo, da največji izziv ni razvoj modelov, temveč njihova integracija v realne delovne tokove, kjer morajo podpreti – ne pa nadomestiti – strokovne odločitve.
Zaključna konferenca slovenskih EDIH-ov
Na zaključni konferenci slovenskih EDIH-ov so bile predstavljene izkušnje in rezultati podpore podjetjem pri digitalni preobrazbi. V ospredju niso bile teorije, temveč konkretne zgodbe podjetij, ki so s pomočjo strokovne podpore preizkusila in uvedla nove digitalne rešitve.
Konferenco je otvorila državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je poudarila pomen digitalnih inovacijskih stičišč za krepitev konkurenčnosti ter za učinkovitejše povezovanje gospodarstva z raziskovalnim okoljem. V ospredju so bili rezultati podpore podjetjem, konkretni primeri uvajanja naprednih tehnologij in izkušnje organizacij, ki so skozi projekte naredile pomembne korake na poti digitalne transformacije.
Eden izmed vrhuncev dogodka je bila razglasitev zmagovalca Izziva digitalnih inovacij 2025, ki je dodatno potrdila, da se inovativne ideje ob ustrezni strokovni podpori lahko preobrazijo v merljive in praktične rešitve. Nagrada ni bila le simbolično priznanje, temveč tudi dokaz, da slovenska podjetja znajo tehnologijo pretvoriti v konkretno poslovno vrednost.
Zaključna konferenca ni pomenila zgolj formalnega zaključka projektnega obdobja, temveč hkrati otvoritev nove triletne faze izvajanja evropskih digitalnih inovacijskih središč v Sloveniji.
