Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je 11. septembra 2026 objavila poročilo o konferenci Evolucija.AI 2026, ki jo je organiziral Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije (KCUI), vodilni partner GZS, v sodelovanju s Slovensko tovarno umetne inteligence (SLAIF) kot infrastrukturnim in programskim partnerjem. Po navedbah GZS se je dogodka udeležilo prek 550 predstavnikov podjetij, raziskovalnih organizacij, javnega sektorja in ponudnikov tehnologij.
Govorci in demonstracijski prostor
Uvodni nagovor je imel minister za obrambo mag. Valentin Hajdinjak. Med govorci sta bila tudi Shaig Abduragimov iz OpenAI in Charlène Geffroy, ki je na konferenci nastopila kot Future of Work and HR Innovation Manager. Po navedbah GZS so bila v demonstracijskem prostoru predstavljena konkretna orodja za analizo podatkov, podporo odločanju in dostop do računalniške infrastrukture za slovenska podjetja. SLAIF je udeležencem predstavila dostop do napredne računalniške infrastrukture in razvojnega ekosistema.
»Glavni izziv ni več, ali bodo podjetja uporabljala umetno inteligenco, temveč kako jo pretvoriti v konkretno poslovno vrednost.«
Tako po navedbah GZS povzema osrednjo temo konference sporočilo za javnost. Prisotnost ministra za obrambo ob predstavniku OpenAI in strokovnjakinji za prihodnost dela nakazuje, da tema po navedbah organizatorjev presega en sam sektor in povezuje javno upravo, raziskovalno sfero ter tehnološke ponudnike.
Kaj to pomeni za slovenska podjetja
Govorci so izpostavili potrebo po skladnosti z Aktom o umetni inteligenci pri odgovornem uvajanju UI, kar dogodek postavlja tudi v okvir regulative, ki velja za vsa podjetja v EU, torej tudi za slovenska. Za manjše ekipe, ki šele preizkušajo orodja UI, je dostop do infrastrukture SLAIF lahko pomemben korak, saj razvoj lastnih rešitev pogosto zahteva računalniške vire, ki jih majhna podjetja sama težko zagotovijo. Vprašanja, ki jih je konferenca odprla – kako urediti podatke, kako izpolniti zahteve Akta o UI in kako dostopati do infrastrukture SLAIF – so po naravi stvari ključna prav za manjše in srednje slovenske organizacije, ki nimajo lastnih obsežnih IT-oddelkov.
Poročilo GZS ne razkriva, katera konkretna orodja so podjetja po dogodku dejansko začela uporabljati v praksi in kakšni so bili merljivi rezultati posameznih predstavitev v demonstracijskem prostoru. To ostaja odprto vprašanje, o katerem bo več znanega šele ob naslednjih objavah KCUI, SLAIF ali GZS.
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) / Media GZS, »Evolucija.AI 2026: umetna inteligenca prehaja iz poskusov v konkretno uporabo«
